Na den 27.09.2007 prestana da bie golemoto srce na Profesor Dr. Miodrag Kalendar Haxi Risti} Ovde mo`ete da napravite Dowload na tekstot od Komemorativnata Sednica koja se odr`a denes na 28.09.2007 vo Skopje .

Po povod "Denovite na Balkanskite Egip}ani" se odr`a i planiraniot fundalski turnir. U~estvuvaa 6 ekipi: Struga, Resen, Ki~evo, Belrad, Ohrid, i "Veterani". Posle uspe{niot den na igrawe, zabava i dru`enje, na site u~ecnici im se podelija blagodarnici, kako i diplomi za najdobar golman i strelec. Na finalniot me~ igraja Ki~evo i Resen, a pobednik na turnirot e ekipata od Resen, koja pobedi so 4:1 na finalniot natprevar. 24.05.2006 - Mo`no menuvawe na Prembulata! Izjavata na Predsedatelot na Balkanskite Egip}ani Rubin Zemon kako i na drugite javni li~nosti koi direkto se povrzani so ovaa problematika mo`ete da ja pro~itate ovde ako go posetite ovoj link .   Po~ituvani Dami i Gospoda, Unijata na Balkanskite Egip}ani vo Zapadna Evropa ve srde~no ve pokanuva da u~estvuvate ne ednodnevniot seminar: Mnogu interesi- edna Cel Vo korist na site: podobro integrirani nasekade kade {to `iveeme Na 08. April 2006 ,10:00 do18:00 ~asot. Kloster Saarn, Klosterstr. 53 vo Muelheim an der Ruhr. Ovoj seminar vi ja dava mo`nosta da stapete vo kontakt so kompetentni eksperti na temite: integracija, diskriminacija,mre`na povrzanost i vi dava mo`nost za pronao|awe na solucii za va{ata sekojdnevica, i mo`nost da vospostavite novi kontakti. Obezbedete go va{eto mesto na ovoj seminar, i javete se vedna{! Za dobroto na site - se raduvame na va{eto doa|awe. Kompletnite dokumenti za prijava mo`ete da gi najdete ovde

SVETSKI MAKEDONSKI KONGRES
MAJKA TEREZA E SKOPJANKA,
NO NIKOGA[ NE IZJAVILA DEKA E ALBANKA!
14 juli 2003 godina, Skopje, Makedonija - Majka Tereza e Albanka isto tolku, kolku {to bil Albanec \or|ija Kastriot. Se razbira, po tatko e pravoslavna Vlainka, po majka e katolikiwa, mo`ebi Albanka a duri i E|ip}anka, no vo sekoj slu~aj e rodena Skopjanka i zatoa e i Makedonka! Za volja na vistinata, Majka Tereza nikoga{ i nikade vo svojot `ivot ne izjavila deka e Albanka, a vo vremeto na nejzinoto ra|awe, s# do 1912-ta godina, Albanija kako dr`ava voop{to i ne postoela!
- Isus Hristos za mene e s# {to sum jas i s# {to imam, no jas sum Skopjanka, - se zborovi na Majka Tereza koi treba da oladat odredeni {ovinisi~ki albanski krugovi koi bi sakale s# {to e na Balkanot da bide i albansko.
Svetskiot Makedonski Kongres celosno ja poddr`uva inicijativata na Makedonija za izgradba na spomenik na Majka Tereza vo Rim i smeta deka nejzinata kanonizacija za svetica treba da se izvr{i tokmu vo nejziniot roden grad Skopje.
Za Svetskiot Makedonski Kongres ne e sporno deka i Albancite mo`at da izgradat spomenik na Majka Tereza vo Tirana, no toa {to im teknalo sega, ne im dava za pravo ostanatite da gi smetaat za "uzurpatori" na ne{to {to ne e nivna privatna sopstvenost!
Svetskiot Makedonski Kongres pokrenuva inicijativa za prenesuvawe na mo{tite na Majka Tereza vo katoli~kata katedrala na nejziniot roden grad Skopje! - se veli na krajot od soop{tenieto na Slu`bata za informirawe na Svetskiot Makedonski Kongres, po eufori~noto reagirawe na nekoi albanski nacional-{ovinisti~ki krugovi o bvinuvaj}i ja Makedonija za "uzurpacija" na albanskata istorija i "prisvojuvaweto" na Majka Tereza.

Vospostavuvanje na legislativa za realizacija namalcinskite

prava na gragjanite so poteklo od Egipet (Egiptjanite)

Do
Kabinetot na
Pretsedatelot na Republika Makedonija
G-din Boris Trajkoski

Sekretarijat za intenzivirawe na dijalogot

Po~ituvani,

Na{eto barawe do Vas e da gi razgledate problemite so koj se soo~uvaat Egip
}anite vo Republika Makedonija i da predlozite soodvetno resenie za istite.

Nie kako gragjani na Republika Makedonija so etni~ko poteklo od Stariot Egipet (Egip}ani) , so Ustavot vo 1991 godina sme tretirani kako gra|ani od vtor red, bidej}i odredenite prava na etni~kite malcinstva gi u`ivaat samo pripadnicite na nacionalnostite koi se spomenuvaat vo preambulata na Ustavot na Republika Makedonija. Posledicite od nespomenuvaweto na na{ata etni~ka zaednica vo Ustavot nie gi ~uvstvuvame sekojdnevno vo site institucii na sistemot, kako i vo sekojdnevniot `ivot. Ovoj nedostatok doveduva do informativna i sekakva blokada za Egip}anite vo Makedonija i pridonesuva da pripadnicite na ovoj oddelen etnos bidat vo marginite na op{testveniot, kulturniot, javniot i politi~kiot `ivot vo na{ata dr`ava. Toa mo`e da se vidi od slednoto:
1. Vo Sovetot za me|unacionalni odnosi na Republika Makedonija nema nitu eden ~len pripadnik na nacionalnosta odnosno etni~kata zaednica na Egip}anite vo R. Makedonija, a od site drugi nacionalnosti ima po dvajca prestavnici;
2. Vo sistemot na instituciite na dr`avata nema nitu eden prestavnik na Egip}anite;
3. Vo lokalnata samouprava na nitu edna op{tina nema nitu eden prestavnik na Egip}anite, nitu vo op{tinite kade {to tie `iveat vo zna~itelen broj;
4. I pokraj toa {to e so Zakonot za Lokalnata samouprava zagarantirano soodvetno zaposluvawe vo organite na Lokalnata samouprava na pretsavnici na nacionalnostite, nema nitu eden gra|anin na R. Makedonija po nacionalnost Egip}anin {to e zaposlen vo lokalnite samoupravi;
5. Zdru`enieto na Egip}anite koe vo svoite redovi ima nekolku kulturno-umetni~ki dru{tva za neguvawe na tradiciite i etni~kata kultura, dosega nema dobieno nikakvi sredstva za taa namena;
6. Roditelite na novoroden~iwata Egip}ani imaat seriozni problemi pri zapi{uvaweto vo mati~nite knigi od odredeni mati~ari koi za "prva pat slu{aat deka postojat Egip}ani" i gi zapi{uvaat vo mati~nite knigi spored predrasudite na mati~arite;
7. U~enicite Egip}ani vo osnovnite i srednite u~ili{ta do`ivuvaat mnogu neprijatni momenti koga se evidentira etni~kata struktura na oddelenijata, a koga vo evidetnite listovi ne postoi grafa Egip}ani, pa u~itelite ili klasnite rakovoditeli gi evidentiraat spored sopstvenite etni~ki prerasudi i `elbi;
8. "Nacionalniot klu~" za upis vo fakultetite odredeni fakulteti ne go primenuvaat i za nacionalnosta Egip}ani.
9. Pri slu`eweto na voeniot rok isto taka imame slu~aevi da na{ite vojnici bidat evidentirani po nacionalna pripadnosti po voljata na sekakvi stare{ini i desetari.
10. Vo obrazovniot sistem nema nikakakvi informacii za postoeweto na ovaa etni~ka zaednica na Balkanot i R. Makedonija, nejzinata istorija, etnogeneza, etno- kultura itn., a toa ne ni mo`no poradi slednata rabota;
11. Nitu edna dr`avno-nau~na institucija vo R. Makedonija po~nuvaj}i od MANU, pa preku nau~nite instituti za istorija i folklor, ili pak drugite nau~ni organizacii ne se zanimaat so istra`uvawa za ovaa etni~ka zaednica, iaku nekoi od spomenatite institucii bea i zadol`eni od nekoga{niot Izvr{en Sovet na SR Makedonija za takvi istra`uvawa, za {to }e stane zbor podolu;
12. Makedonskata radio i televizija mnogu skromno, a slobodno mo`eme da ka`eme voop{to ne dava nikakvi infromacii za ovaa etni~ka zaednica, vo smisla na prestavuvawe na etni~kata kultura i folklor, kako i da informira za odredeni aktivnosti povrzani so ovoj etnos;
13. Vakviot inerten odnos na dr`avnite institucii sprema Egip}anite, otvara prostor za asilmilatorite, koi za `al denes seu{te postojat, da na razni na~ini i metodi go osipaat i preostanatiot mnogu mal del od etni~koto jadro na Egip}anite vo Republika Makedonija, za ~ii {to asimilatorski dela postoi i nau~na literatura i kaj nas i vo sosednite balkanski dr`avi.

Vo vreme koga se donesuva{e Ustavot na R. Makedonija vo 1991 godina, pri~inata za da Egip}anite ne se imenuvaat vo preambulata na Ustavot, mo`e da se donese vo vrska so Aktot br. 23-90/234 od 19.07.1990 godina na Izvr{niot Sovet na Sobranieto na SR Makedonija, vo koj dokument pome|u drugoto se veli:
".. Vo ramkite na sevkupnite podgotovki za Popisot na naselenieto, doma}instvata, stanovite i zemjodelskite stopanstva vo 1991 godina, .. se a`urira pra{aweto za stru~na i nau~na verifikacija na postoewe i `iveewe na "E|upci", "Egip}ani", odnosno "Egipetsko malcinstvo" vo Republikata, odnosno vo SFRJ.
Me|utoa, takvata stru~na i nau~na verifikacija seu{te ne e obezbedena.
Poradi toa, Izvr{niot sovet oceni deka aktivnostite vo Republikata treba da se odvivaat vo dve nasoki:
1. Vo ramkite na prestojniot popis da se prifati inicijativata za pro{iruvawe na kodeksot na {ifrite {to }e ovozmo`i da se utvrdi brojot na site gra|ani na na{ata Republika {to li~no se ~uvstvuvaat kako "Egip}ani".
Me|utoa, ovie podatoci oficijalno da ne se objavuvaat dodeka ne se zavr{at nau~nite prou~uvawa za etnogenezata na ovoj del na naselenieto vo na{ata zemja, dotolku pove}e {to ova pra{awe ima i me|unaroden aspekt.
2. Da se pobara od Republi~kata samoupravna interesna zaednica za nau~noistra`uva~ka dejnost, vo sorabotka so Makedonskata akademija na naukite i umetnostite, Filozofskiot fakultet i drugite zainteresirani nau~ni organi da go realizira nau~noistra`uva~kiot proekt za etnogenezata na "Egip}anite" vo na{ata Republika i zemjata, koristej}i gi za interna upotreba i podatocite {to za ovaa kategorija na naselenie }e se dobijat i so prestojniot popis.."
Od gorniot citat od Aktot br. 23-90/234 od 19.07.1990 godina na Izvr{niot Sovet na Sobranieto na SR Makedonija, se gleda deka osnovnata pre~ka za ramnopravno tretirawe na ovaa etni~ka zaednica so drugite nacionalnosti vo Republika Makedonija e stru~nata i nau~nata verifikacija na etnogenezata na Egip}anite vo Makedonija. Zaradi taa cel, kako {to ima oceneto i porane{niot Izvr{en Sovet na SR Makedonija potreben e nau~noistra`uva~ki proekt za etnogenezata na Egip}anite. Bidej}i vo aktot se povikuvaat MANU, Filozofskiot Fakultet i drugi zaineteresirani nau~ni organi za realizacija na eden vakov proekt, toa do den denes, zna~i 11 godini, ne e napraveno.
Sogleduvaj}i ja inertnosta i nezainteresiranosta na site dr`avni i nau~ni institucii za eden vakov proekt, za koj nie postojano sme gi potsetuvale povikanite institucii, Zdru`enieto na Egip}anite vo R. Makedonija, samata zapo~na sorabotka so eminetni nau~ni rabotnici od nau~nite disciplini koi se bavat so prou~uvaweto na etnogenezata i etni~kata kultura, pred se so etnolozi, istori~ari, arheolozi, folkloristi, lingvisti itn., koi istra`uvaa i seu{te istra`uvaat za ovoj nau~en problem. Rezultatite od nekoi istra`uvawa se objaveni vo izdanijata koi gi izdade na{eto Zdru`enie i toa: "Narodni prikazni, predanija i obi~aji kaj Egip}anite/E|upcite vo Makedonija" od d-r. Stojan Risteski, vo izdanie na izdava~ot Nikola Koteski vo 1991 godina, i "Zbornikot na trudovi za etnogenezata na Egip}anite vo Makedonija", kade kako avtori se javuvaat d-r. Miodrag Kalendra Haxi Risti} (etnolog), d-r. Rade Bo`ovi} (orijentalist filolog), M-r. Pasko Kuzman (arheolog), Robertina A{uri (lingvist arabist), Rubin Zemon (etnolog), Anastas Primovski (etnograf), Arslan Saliu (istori~ar) i Emin Mamudoski (hroni~ar). Od dosega{nite nau~ni istra`uvawa i od publikuvanite nau~ni trudovi mo`e da se vidi deka se raboti za poseben i oddelen etnicitet, razli~en od makedonskiot, albanskiot, turskiot, vla{kiot, srpskiot i romskiot etnicitet, spored svoite etni~ki osobenosti i karakteristiki kako {to se jazikot, zanimawata, materijalnata, duhovnata i op{testvenata kultura, elementi {to go opredeluvaat sekoj etnicitet. Kako {to veli d-r. Antoni Smit profesor po sociologija na Oksfordskiot univerzitet me|unarodno prifateni elementarni i glavni atributi za posebnosta na edna etni~ka zaednica se: 1.kolektivno vlastito ime; 2.mit za zaedni~kite predci; 3. zaedni~ki istoriski pametewa; 4. eden ili pove}e diferecijalni elementi na zaedni~kata kultura; 5. povrzanost so odredena "tatkovina" i; 6. ~uvstvo na solidarnost kaj zna~jnite delovi na populacijata. (Anthony D. Smith, National identity, Penguim Books, Ltd, London, 1991). Site ovie atributi se prisutni kaj Egip}anite vo R. Makedonija i na Balkanot, taka da tie prestavuvaat posebna etni~ka zaednica, a ne nekakov si del na nekoj od gorespomenatite etniciteti vo R. Makedonija, kako {to nekoi sakaat da gi vidat i da gi prika`at.
Isto taka i istoriski i arheolo{ki e potvrdeno prisustvoto na egipetski kolonisti na Balkan u{te od anti~ko vreme, kako {to pi{uva Herodot-tatkoto na istorijata vo 5. vek p.n.e. (d-r. Milo{ Konstantinov, Makedonci, Skopje, 1992, str, 317), kako i hramovite {to se pronajdeni vo Ohrid i Heraklea vo 3. p.n.e. na egipetskite bo`estva Izida i Serapis (Vera Bitrakova Grozdanova, Egipteski kultovi vo Makedonija, @iva antika, tom 1-2, Skopje, 1978, 333-334). Za drugite nau~ni rezultati za ovaa problematika mo`ete da se informirate preku na{ite izdanija, a isto taka nie vi stoime na raspolagawe za sekakvi informacii ili drugi vidovi na prezentacii za ovaa tema, so na{iot stru~en kadar.

Gorenavedenite dokazi se samo eden mal del, no sosem dovolen za stru~na i nau~na verifikacija za egzistiraweto na gra|ani na Republika Makedonija so poteklo od Stariot Egipet- Egip}ani, koi poradi poznatite istoriski priliki ili nepriliki, pri krajot na Vtoriot i po~etokot na Tretiot milenium, mo`at slobodno da go iska`at svoeto etni~ki poteklo, koe pak iska`uvawe od druga strana, razni prisvojuva~i na tu|i kulturi i asimilatori seu{te sakaat da go prikrijat.
Treba da se naglasi deka nitu vo Povelbite na Obedinetite Nacii, ili vo drugite me|unarodni konvencii za malcinskite prava, ne se baraat vakvi "stru~ni i nau~ni verifikacii" za nitu edno etni~ko malcinstvo, kako {to toa se bara{e preku omalova`uva~kiot i uvredliviot stav na toga{niot Izvr{niot Sovet na Sobranieto na SR Makedonija za pra{aweto na Egip}anite. Deklariraweto na etni~kata pripadnost e pravo na sekoja individua garantirano so me|unarodni konvencii, a dr`avata e dol`na da gi prati i bele`i site etni~ki procesi na svojata teritorija i da gi zadovoluva potrebnite malcinski prava spored me|unarodnite konvencii, Ustavot i zakonite.
Etni~kiot identitet e kategorija koja nikoga{ ne izumira, samo {to mo`e da bide izjavuvana ili neizjavuvana, afirmirana ili neafirmirana, asimilirana ili neasimilirana.
Gra|anite na Republika Makedonija po nacionalnost Egip}ani, sekaga{ bile , se i }e bidat lojalni gra|ani na svojata dr`ava, zemale aktivno u~estvo pri site sudbonosni momenti za ovaa dr`ava, kako {to be{e Referendumot za nezavisna i samostojna Republika Makedonija, kade {to site Egip}ani u~estvuvaa so masoven odziv. Na{ite organizacii maksimalno se zalagaa za me|unarodno priznavawe na R. Makedonija so ustavnoto ime, do vlastite na AR Egipet, do Generalniot sekretar na OON Butros Butros Gali , kako i do drugite me|unarodni institucii.
Vakvo sli~no barawe e dostaveno do Vladata na Republika Makedonija, na den 17.01.2000 godina, a kopija od toa barawe be{e dostvaveno i do Pretsedatelot na Republika Makedonija g-din Boris Trajkoski, kako i do Pretsedatelot na Sobranieto na Republika Makedonija, od strana na Zdru`enieto na Egip}anite vo Republika Makedonija i Partijata za Demokratsko Dvi`ewe na Egip}anite vo Makedonija.
Na{e mislewe e deka site ovie problemi bi se re{ile vo sklop so problemite na drugite malcinski pra{awa na site nacionalnosti, dokolku i Egip}anite bidat imenuvani vo preambulata na Ustavot.
Za site potrebni informacii i konsultacii vo idnina, kontaktirajte so Rubin Zemon, na gorenavedenata adresa i telefon.

Ohrid, 12.04.2001 godina


Zdru`enie na Egip}anite vo R. Makedonija
v.d. Pretsedatel,
Uke Demioski

Barawe za nediskriminacija na etni~kata zaednica na Egip}anite vo R. Makedonija

Do

G-din Boris Trajkoski- Pretsedatel na Republika Makedonija
G-din Stojan Andov- Pretsedatel na Sobranieto na R. Makedonija
G-din Qub~o Georgieski- Pretsedatel na Vlada na Republika Makedonija
G-din Ixet Memeti, Minister za Pravda vo Vladata na Republika Makedonija
G-din Alen Le Roa,-Specijalen pratenik na EU vo R. Makedonija
Ambasadata na SAD vo R. Makedonija
Misijata na OBSE vo R. Makedonija
Sredstvata za javno informirawe

Predmet: Baranje za nediskriminacija na etnickata zaednica na Egiptjanite vo R. Makedonija, pri donesuvawe na zakonot za izbor na pratenici vo Sobranieto na Republika Makedonija

So ogled na se poaktuelnoto prasanje za vospostvuvanje na nov model preku zakon za izbor na pratenici vo Sobranieto na Republika Makedonija, a vo vrska za dosledno pocituvanje na amandmanot VI od Ustavot na Republika Makedonija, Ve molime da go razgledate i prifatite i naseto mislenje:
Tvrdenjeto deka "samo tie delovi na narodi koi se spomenuvaat vo Preambulata na Ustavot treba da bidat zastapeni po poseben mehanizam vo Sobranieto na Republika Makedonija", e neustavno i ne e vo soglasnost so amandmanot VI na Ustavot na R. Makedonija koj glasi: "Soodvetna i pravi~na zastapenost na gra|anite koi pripa|gjaat na site zaednici vo organite na rdzavnata vlast i drugite javni institucii na site nivoa."
Iskazot "site zaednici" od amandmanot VI ne moze da se tolkuva i da se izednacuva so iskazot "samo so tie delovi na narodi koi se imenuvani vo Preambulata na Ustavot", koj naprotiv, e negova sprotivnost.
Preambulata na Ustavot e deklaracija, izjava preku sto trebase da se opise, objasni kontekstot, kontinuitetot i namerata za donesuvawe na Ustavot. Megjutoa, Preambulata nema pravno dejstvo, nitu pak nekoj zakon treba da se donese vrz osnova na Preambulata. Preambulata ne e norma. Isto taka vo Preambulata ne se zavrsuva mislata samo do bosnjacki narod tuku prodolzuva ponatamu so iskazot "i drugite".
Amandmanot VI, za razlika od Preambulata, e norma vo Ustavot. Toj treba da se pocituva i da se sproveduva onaka kako sto pisuva, bez nikakvi poedinicni tolkuvanja, a uste pomalku so nekakvi si ogranicuvanja nareceni "delovi od narodi nabroeni vo Preambulata".
Vo dosegasnite sostavi na Sobranieto, samo dve zaednici makedonskata i albanskata imaa moznost da bidat soodvetno zastapeni vo Sobranieto na Republika Makedonija. Za zal na drugite, nemakedonski i nealbanski zaednici koi vo drzavata socinuvaat 15 % od vkupnoto naselenie, ne im uspea i ne ce uspeat da dobijat pratenicki mesta, ako sprema taa nemakedonska i nealbanska populacija od 15% ne se sprovede politika na "pozitivna diskriminacija".
Soodvetnosta koja se odreduva vo amandmanot VI moze da se zadovoli samo ako za toa naselenie od nemakedonsko i nealbansko poteklo se rezerviraat 15% od mestata vo Sobranieto.
Pravicnosta se moze da se zadovoli na povece nacini, preku izboren model koj ce vazi samo za tie zaednici na koi im e potrebna "pozitivna diskriminacija", bez razlika dali se ili ne se nabroeni vo Preambulata na Ustavot, a za koj model postojat povece varijanti. Takov eden model na "pozitivna diskriminacija" primeni i megjunarodnata zaednica za sostavot na parlamentot na Kosovo, kade site malcinstva koi `iveat na Kosovo imaat eden ili pove}e pretstavnici vo Parlamentot, vo zavisnost od brojot na dobieni izborni glasovi.
Samo so eden takov konstruktiven pristap kon ova cuvstvitelno prasanje, moze da se socuva multikulturnoto opstestvo i se dava mznost za soodvetna i pravicna zastapenost na site zaednici kako sto pisuva vo amandmanot VI od Ustavot, a ne so stratifikacija na gragjanite od prv, vtor ili tret red vo zavisnost od nivnoto etnicko poteklo.
Poradi seto gore navedeno barame da imate predvid deka vo Republika Makedonija zivee i etnickata zaednica na Egipcanite, koja nepravedno e izostavena od imenuvanjeto vo Preambulata na Ustavot, no toa ne zna~i deka Egip}anite treba da bidat diskriminirani i izostaveni od pravata koi ce gi u`ivaat i drugite malcinstva vo Republika Makedonija preku zakonite koi sto treba da se usvojat kako posledica na Ramkovniot Dogovor, vklucuvajci go i zakonot za izbor na pratenici vo Sobranieto na Republika Makedonija.

So pocit,

Ohrid, 22.04.2002 godina

Partija za Demokratsko Dvizenje na Egipcanite vo Makedonija

v.d. Pretsedatel, Xhevat Izetoski _______________

Sojuz na Balkanskite Egip}ani
Pretsedatel, Rubin Zemon ________________

Zdru`enie na Egip}anite vo R. Makedonija
Pretsedatel, Uke Demiroski _____________________